Oživimo prazno podstrešje, HITREJE NAPREJ, Priloga Dela in Celjskega Sejma

Mnoga podstrešja po Sloveniji samevajo in so praviloma polna krame. V časih, ko so stanovanjska posojila prej izjema kot pravilo, so postale predelave podstrešij v mansardna stanovanja spet aktualne. Kako se lotimo tega gradbenega projekta, piše v nadaljevanju arhitekt Matjaž Suhadolc.

Rešitev stanovanjskega problema

Graditelji stanovanskih hiš so se svojih projektov v preteklih desetletjih v glavnem lotevali z idejo, da mora biti hiša dovolj velika, da bo v njej nekoč lahko bival še vsaj en otrok s svojo družino. Zato je bila med najvišjo bivalno etažo in streho v preteklosti pogosto vrinjena betonska plošča na katero so bile dodane se vsaj tri vrste zidakov. A vizije teh graditeljev so se kasneje največkrat razblinile, saj so otroci kmalu zapustili dom in si ustvarili življenje drugje. Podstrešja so tako večinoma prazna dočakala današnje dni. In ker je služb manj kot pred leti in ker je bančno posojilo postalo privilegij redkih posameznikov, je pač tako, da se je marsikateri tridesetletnik vrnil nazaj v domače gnezdo. Mansarda morda zdaj celo prvic zares rešuje stanovanjski problem mladih. Pustimo dejstvo, da smo še v letu 2008 v Sloveniji zgradili 9960 novih stanovanjskih enot, med katerimi so mnoge še danes brez lastnika. Investicija v preobrazbo podstrešja v mansardo je v mnogih pogledih dostopnejša in predvidljivejša, kot nakup nove nepremičnine.

Potrebujemo gradbeno dovoljenje

Mansarde se glede na vrsto objektov v katerih so načrtovane, ločijo na mansarde v enostanovanjskih objektih in na mansarde v večstanovanjskih objektih. Ker je ureditev mansarde poseg, pri katerem se delno spreminjajo konstrukcijski elementi in bivalne površine stavbe, je za to vrsto posega praviloma potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.

Posameznik, ki se odloči urediti mansardo v enostanovanjski hiši, si mansardo največkrat zamisli kot zaključeno stanovanjsko enoto. Ta naj bi vsebovala vse bivalne, spalne in servisne prostore, pogosto pa tudi lastni dostop preko zunanje komunikacije. Za normalno sobivanje dveh gospodinjstev je takšna zasnova sicer logična in življenjska, vendar pa prinasa določene težave v fazi priprave projektne dokumentacije. Novo stanje bi spreminjalo osnovno klasifikacijo stavbe iz enostanovanjske v dvostanovanjsko. Ta, na videz nepomembna sprememba je pravzaprav bistvena, saj veljajo za gradnjo dvo in večstanovanjskih stavb bistveno strožje zahteve. Te v prvi vrsti pomenijo obseznejšo in dražjo projektno dokumentacijo, v fazi gradnje pa pretirane posege v stavbo, ki močno podražijo investicijo.

Investitor se po posvetu s projektantom navadno odloči za kompromisno resitev, po kateri se hiši ne spremeni osnovna klasifikacija. To na kratko pomeni, da se v projektni dokumentaciji mansarda prikaže kot funkcionalna razširitev obstoječih bivalnih prostorov. Pri tem pa je bistveno, da hiša ohranja en glavni vhod in da je iz načrtov razvidno, da je organizirana za bivanje enega gospodinjstva, ki je seveda razširjeno za predvideno število uporabnikov.

Potrebne so mnoge spremembe

Predelava podstrešja v mansardo je pogosto precej grob poseg. Strehe hiš, grajenih v zadnjih desetletjih imajo naklon med 25 in 35 stopinjami, zato prostor pod streho z oddaljenostjo od kolenčnega zidu precej počasi pridobiva na višini. Investitorji zato pogosto razmišljajo o izvedbi podolgovatih frčad, spremembi naklona strehe, spremembi višine strehe ipd. Z arhitekturnega vidika je ureditev mansarde poseg, ki spreminja celotno hišo, tako vizualno, kot tehnično in funkcionalno. Spremembe na ostrešju spreminjajo tudi vse štiri fasade hiše, zato je smiselno razmisliti o energetski sanaciji in arhitekturni prenovi celotnega stavbnega ovoja. Nova etaža povečuje ogrevano prostornino za znaten delež, zato je pogosto potrebna prenova ogrevalnih naprav. S povečanjem števila uporabnikov se poveča število interakcij znotraj hiše, tudi te je potrebno vnaprej predvideti in zagotavljati dovolj zasebnosti za vse uporabnike hiše. Ne nazadnje je potrebno predvideti tudi zadostno število parkirnih mest ob objektu.

Kaj pa zaščitene hiše

Mansardo je mogoče urediti tudi v starejših enostanovanjskih objektih, na območjih varovane kulturne dediščine. V teh primerih je seveda bistveno upoštevanje pogojev, ki jih investitorju naloži zavod za varovanje kulturne dediščine. V splošnem so dovoljeni posegi v te objekte manj invazivni, omejeno je poseganje v fasadni pas in v ostrešje. Nove frčade praviloma niso dovoljene, je pa pogosto dopustna vgradnja strešnih oken. Na strani glavne fasade nekaj manj, na zadnjih straneh nekaj več. Tesarske spretnosti mojstrov izpred sto in več let so bile izjemno bogate, zato je v teh stavbah ponavadi želja po izvedbi vidne strešne konstrukcije. Toplotno izolacijo, ki se sicer vgrajuje med špirovce, se v teh primerih položi v ravnino nad špirovci. Ker so stara ostrešja skoraj po pravilu izvedena v naklonu 45 stopinj, so mansarde teh hiš zelo zračne in včasih pravo nasprotje nekoliko bolj utesnjenim prostorom v spodnji etaži.

Neizkoriščena podstrešja večstanovanjskih objektov

Kaj pa večstanovanjske zgradbe z neizkoriščenim podstrešjem? Ker v moderni večstanovanjski arhitekturi strme dvokapne strehe po 2. svetovni vojni skoraj ni več, tu govorimo predvsem o objektih starejšega nastanka. Najstarejše stavbe te vrste, so nekdanje vojašnice iz časa Avstro-Ogrske in pa v zgodnjem 20. stoletju grajene stavbe reguliranih mestnih karejev. Mnoge med njimi so danes v dokaj slabem stanju in potrebne celovite prenove.

Prodaja mansarde v tem pogledu lahko predstavlja način pridobitve sredstev za prenovo dotrajanega stavbnega ovoja. Pred takim posegom stanovalci izdelajo načrt etažne lastnine, s katerim se natančno določi lastniške deleže na skupnih delih stavbe na podstrešju. Stavba nato pridobi gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti podstrešja. Pred prodajo se nato v mansardi izvede osnovne posege na skupnih delih. Izdela se ustrezen dostop, zagotovi se možnost priključitve na vsa dostopna omrežja javne infrastrukture. Tudi v teh primerih je lahko nova mansarda sodobnejša in za bivanje bolj prijetna od marsikatere novogradnje.

Matjaž Suhadolc, u. d. i. a.